ZENGO VOLGYI NEMES TWINI

"Twinny"

29.4.2000 - 3.5.2008

Twinny je bila naša prva bernka. Kako smo se odločili za bernija? Gledali smo zlate prenašalce - bilo so nam lepi in všeč nam je bil njihov karakter. Potem sva kupili revijo Moj pes in med oglasi zagledali sliko bernija. Takega psa hočemo. Hitro sva šle v knjižnico in prebrali vse kar se je dalo o tej čudoviti pasmi. Ne samo, da je lep. Tudi karakterno nam odgovarja.Sedaj pa se je pojavil problem, kje naj ga kupimo?

Pregledali smo vse oglase, a mladička nisva zasledili. In končno smo v Salomonovem oglasniku zasledili oglas Matoša iz Celja, ki je dejal, da ima samo še eno psičko. In sva jo šle takoj pogledat. Bila je tako lepa, tako kosmata, tao je silila v naju. In kako je ne boš vzel. Ko sva gospoda Matoša vprašali kako ji je ime je dejal, da ne ve in je moral iskati med celo vrsto rodovnikov, da je končno dobil njeno ime. To nama je bilo tako žalostno, saj se je nama že vsedla v srce.

Na žalost takrat nisem vedela, da je ta gospod preprodajalec. Zame je bil pomemben samo rodovnik. In tega nama je tudi izročil.

Ko smo prišli domov je bila vsa srečna in se je takoj vklopila v našo družino. Nam pa je iz dneva v dan bolj lezla pod kožo. Res je bila cukrček in nas je popolnoma zasvojila.

Že takoj po 6 mesecu starosti pa so se začeli problemi. Pričela je šepati na prednjo taco. Po slikanju komolcev se je glasila diagnoza huda displazija komolca. Čez dva meseca se je istoponovilo še s kolki. Spet isto : huda displazija kolka.

Težke so bile veterinarjeve besede, ko je rekel, da verjetno ne bo doživela niti enega leta. Dobro, da naša ljubica tega ni razumela. Mi pa smo bili obupani in nismo videli izhoda. Vedeli smo samo to, da je naša in da ji bomo pomagali kakor najbolje znamo.

A naša Twinny se ni dala. Hodila je z nami na krajše sprehode, na izlete, počitnice. Znala je tudi veliko trikcev. Ne boste verjeli, kar osem lepih let smo preživeli z njo. Bila je srečen pes in je uživala vsak dan svojega življenja in nam lepšala dneve.

TWINNY, VEDNO BOŠ Z NAMI

ESSY VON BLAUTANNEHOF

"Essy"

11.7.2001 - 17.10.2004

Essy je prišla k nam iz Švice. Ko smo namreč izvedeli, da je naša Twinny tako zelo bolna smo takoj začeli iskati novo psičko. In tako smo jo dobili v Švici. Prvič smo jo šli gledat in izbrat, ko je bila stara pet tednov. V leglu je bilo 6 samičk in 1 samček. Njeni starši so bili iz zdrave linije, brez kolčne in komolčne displazije. V septembru 2001 pa je prišla v naš dom, kjer jo je že čakala Twinny. Imela sta se zelo radi. Essy je bila zelo pridna in je v pasji šoli zelo uživala. Kasneje je tudi trenirala reševanje. Videlo se je, da je iz delovne linije.

Bila je psička, ki je razumela človeka že samo s pogledom oči. Tudi na sprehodih je bila vedno zraven nas in ni bila najbolj navdušena nad igranjem z drugimi psi. Razen izjem, ko ji je bil kakšen pes posebno všeč.

Ko smo ji slikali kolke in omolce je imela vse brezhibno, In tako smo se odločili, da bomo imeli mladičke. Izbrali smo samca Elton John degli Antichi Mulini.

In postala je mamica 5 fantkom in 1 punčki. Bilo je res čudovito leglo. Še vedno jih rada vidim in sledim njihovi življenski poti. Bila je zelo skrbna mamica.

4 tedne po kotitvi pa je zbolela. Vozili smo jo od klinike do klinike a nikjer niso uspeli ugotoviti kaj ji je. Imela je močno povišan sladkor, ki pa ji je padal in rastel neodvisno od tega ali je dobila inzulin ali ne. Dr. Pipan na Veterinarski fakulteti v Ljubljani se je močno trudil z njo, a zaman.

17. oktobra, na dan nedelje, na čudovit sončen dan nam je zaspala za večno v našem naročju.

NIKOLI TE NE BOMO POZABILI

Ime: Carisma
Klicno ime : Kari
Poležena : 29.7.2004

Umrla: 21.06.2010
Zdravje : HD A/A - ED 0/0

Številka rodovnika: SLR BS 000927

Ugriz: pravilen
Oči: temne
Višina: 62 cm
Dolžina:70 cm

Carisma - po domače Kari je iz Hrvaške. K nam je prišla, ko je naša Essy umrla. Bolečina je bila prehuda in želeli smo si še eno psičko, ki bi nas spremljala na sprehodih, se z nami cartala. Ob prihodu domov je bila zelo boječa. Pri njej so močno delovali homeopatski pripravki. Seveda pa je bila tudi vedno z nami, kamorkoli smo šli. Tako se je svojega strahu otresla. Je zelo ubogljiva psička, zelo zelo rada se carta. Zelo pridna je v pasji šoli, saj vedno samo čaka kako bo lahko ustregla svojemu človeku.

Ko smo bili v Italiji na otvoritvi pasjega hotela so jo uporabili za vleko vozička. Nič se ni upirala, bila je prav ponosna.

Imela je že dve legli in bila je odlična mamica svojim otročičkom.